Naše telo za preživetje potrebuje aminokisline. Glavni gradniki beljakovin –aminokisline- so potrebne za ogromno procesov v našem telesu. Od imunskih funkcij, metabolizma, ohranjanja teže do obnavljanja mišic, rasti, razvijanja in nastopa. Raziskave potrjujejo, da proteini pomagajo pri boljši odzivnosti in ohranjajo sitost dalj časa.

Pogosti beljakovinski praški spadajo v dve skupini: živalskega (sirotka, kazein, jajca) ali rastlinskega izvora (konoplja, riž, grah …). Kakšne pa so razlike med njima?

Sirotkine beljakovine so stranski produkt pri pridelavi sira. Ostanek v obliki tekočine se koagulira in posuši, da dobimo prah. Sirotkine beljakovine so pridobljene iz mleka, zato so neprimerne za vse, ki so intolerantni na laktozo. Je prav tako pogost alergen in lahko povzroča različne reakcije. Zaradi njih se lahko počutite napeti in napihnjeni, ker so težko prebavljive.

Simptomi povezani s težko prebavljivostjo so abdominalne bolečine, napihovanje, diareja … Sirotkini proteini so dober vir žveplovih aminokislin. To pomeni, da se lahko tvorijo kisline, ki povzročajo izgube kalcija iz kosti in posledično, po določenem časovnem obdobju, osteoporozo.

Preveliko uživanje sirotkinih beljakovin povzroča zakisanost telesa in nižji pH krvi, kar lahko vodi do težav z ledvicami.

rastlinske - sirotkine beljakovine

Rastlinske beljakovine pa so veliko lažje prebavljive in brez stranskih učinkov sirotkinih beljakovin. Poleg tega rastlinski viri beljakovin vsebujejo še obilico fitonutrientov, antioksidantov, vitaminov, mineralov in vlaknin – vse ključne “sestavine” za normalno in zdravo delovanje našega telesa. Zagotavljajo tudi cel spekter aminokislin in dopolnilnih virov, ki tvorijo alkalno okolje v telesu.

Mnenja uporabnikov rastlinskih beljakovin pa so na voljo tukaj.

Avtorica članka: Katarina Miklavc